|
RAZLAGA UKREPOV IN NJIHOV UČINEK
Vsak ukrep, ki je vključen v plan sanacije okolja ima svoj namen in svojo vlogo pri prepoznavanju ali reševanju problematike. Na tem mestu so predstavljene kratke obrazložitve in pričakovani učinki posameznih ukrepov, ki se izvajajo v okviru Programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.
Preskusi vzorcev krvi otrok na vsebnost svinca
Vsebnost svinca v krvi je po strokovnih dognanjih primeren kazalec izpostavljenosti svincu oz. obremenjenosti populacije s svincem. Svinec v krvi je odraz izpostavljenosti ljudi svincu iz različnih virov (zrak, hrana, voda, prah, zemlja..), ki lahko imajo v različnih okoljih večji ali manjši vpliv. S preskušanjem vsebnosti svinca v krvi dobimo precej boljšo informacijo o zdravstvenem stanju oz. o tveganju za zdravje ljudi, kot bi jo dobili s preskušanjem koncentracije svinca v posameznih virih (zrak, zemlja itd...). Otroci so izbrani zato, ker gre za skupino populacije z največjim tveganjem za zdravje. Ne glede na to, da varne vsebnosti svinca v krvi ni, je za otroke določena referenčna vrednost (50µg/l, CDC 2012), ki kaže previsoke vrednosti svinca v krvi otrok. V programu določena vrednost(100 µg/l), je tista, ki zahteva ukrepe in za katero je znano, da jo je z izvajanjem ukrepov v bivalnem okolju možno doseči.Tako lahko služi kot dobra orientacijska vrednost, ki si jo lahko postavimo kot cilj, s katerim lahko merimo uspešnost izvedenih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti otrok svincu iz okolja. Pri vsakem posameznem otroku pa je cilj čim bolj znižati izpostavljenost svincu in vsebnost svinca v telesu. |

|
Zamenjava onesnažene zemlje
Emisije svinca v okolje iz različnih virov navadno končajo v zemlji. Svinec je v naravi namreč zelo obstojen, v vodi pa slabo topen in tako se večinoma nabira v zgornji plasti zemlje. Po mnogih letih znatnih emisij svinca v okolje na območju ozke doline, je zemlja v Zgornji Mežiški dolini s svincem močno obremenjena. Praktično vse izvedene meritve so pokazale koncentracije svinca v zemlji nad kritično mejno vrednostjo 530 mg/kg tal, ki jo določa Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96in 41/04 – ZVO-1).Tako onesnažena zemlja je tudi sekundarni vir emisij svinca saj lahko biološko razpoložljivi del prehaja v rastline in živali, še večji problem pa je onesnažen prah, ki se lahko dviguje ali preko čevljev prenaša iz zemlje. Z zamenjavo oz. prekritjem zgornjega sloja zemlje preprečimo mobilnost prahu, zmanjšamo tudi del svinca, ki ga rastline vsrkajo preko korenin. Prvenstveno je potrebno zagotoviti čisto zemljo na območjih, kjer se otroci največ zadržujejo in igrajo, in od koder prehajajo v notranje okolje - t.j. na igriščih vrtcev in šol. V sklopu tega ukrepa se v največji meri izvajajo različni ukrepi na otroških za zmanjšanje izpostavljenost otrok, ki se tam igrajo, svincu. Poleg zamenjave vrhnjega sloja tal so to ureditve podlage pod igrali, higienski kotički s tekočo pitno vodo, ureditev tamponov iz umetnih mas na onesnaženih tleh za preprečevanje stika otrok z onesnaženo zemljo. |
 |
Preplastitev lokalnih cest in javnih poti
Pri otrocih teoretično največji del vnosa svinca v telo predstavlja vnos preko zemlje in prahu. Bistvena komponenta je prah, ki v telo lažje prehaja, ne samo preko prebavil, ampak tudi preko dihal. Še pomembnejši vir prahu od zemlje so makadamske površine, ki so prekrite z močno obremenjenim šodrom. Poleg neposredne igre otrok na takšnih površinah (predvsem na dvoriščih in platojih), je problem tudi dviganje prahu zaradi prometa na teh površinah (predvsem cestah). Ta prah se raznaša na druge površine in tudi v notranjost stavb. Nabira na površinah kjer se otroci igrajo, na igračah, ki jih uporabljajo in v njihovem bivalnem okolju na sploh. S preplastitvijo cest je raznos prahu bistveno zmanjšan. Prednost pri preplastitvi imajo površine na območjih kjer je večja koncentracija otrok (šole, vrtci, strnjena naselja) in območjih, kjer je onesnaženost okoljskih faktorjev največja (Žerjav). Nedopustno je, da se pri sanacijskih delih uporablja onesnažen gradbeni material, da se ta po sanaciji znajde na odkritih bankinah pa kaže na popolno ignoranco do problema. |

|
Čiščenje utrjenih površin
Na utrjenih površinah se nabira onesnažen material (zemlja, šoder ipd...), ki ga je potrebno od tam na primeren način odstraniti in tako preprečiti prašenje in njegovo širjenje v prostor. To je izvedljivo z ustreznim mokrim čiščenjem prahu iz cest in drugih utrjenih površin (mokrenje in brisanje pločnikov, cest ter okolice igrišč in šol). Predpogoj za čiščenje je nabava ustrezne tehnologije (vozila za mokro čiščenje površin) in zagotovitev ustrezno utrjenih površin na katerih je čiščenje smiselno. Logičen predhodnik ukrepa je zato preplastitev makadamskih površin na ožjih območjih krajev. S tem ukrepom se odstranjuje onesnažen prah iz bivalnega okolja, hkrati pa preprečuje tudi prenos tega prahu v bivališča. |
|
Vzpostavitev zelenic in varnih vrtov, fitoremediacija
Glavna problematika onesnažene zemlje je ta, da predstavlja vir prahu, ki se raznaša v okolje. Če so zemeljske površine gole je raznos prahu precej lažji in bolj intenziven. Zato je na vseh golih površinah, kjer se da, potrebno urediti rastlinske prevleke in na ta način omejiti širjenje prahu. Čeprav naj rastline (zaradi sorazmerno nizke biorazpoložlivosti) ne bi vsrkale velikih količin svinca iz zemlje, je gojenje nekaterih vrst zelenjave (širokolistna zelenjava) na onesnaženem območju problematično. Poleg vnosa preko korenin je vnos tudi preko listov na katerih se nabira prah, zato je pomemben ukrep pred zaužitjem vedno dobro pranje zelenjave. Da bi ljudem zagotovili možnost vrtnarjenja in pridelave zdravih plodov smo pripravi idejo ureditve varnih vrtov, kjer bi z navozom neobremenjene zemlje v manj izpostavljeno okolje oblikovali gručo vrtičkov in poleg varnega vrtnarjenja zagotovili tudi druženje ljudi. V svetu so preizkušali različne metode odstranjevanja težkih kovin iz zemlje s pomočjo rastlin. Spodbujali bomo poskusne projekte za odstranitev težkih kovin iz zemlje s pomočjo rastlin in tudi drugih metod. Če se bodo izkazali kot učinkoviti in primerni za izvedbo, jih bomo uporabili v širšem merilu.
|
|
Ocena onesnaženja v širšem bivalnem okolju
S predhodnimi študijami je bilo pridobljenih veliko Informacij o onesnaženosti okolja. Vendar pa nimamo podatkov za celotno območje. Za nekatera naseljena območja, nekoliko izven samih krajev, nimamo dovolj informacij o onesnaženosti okolja in je zato potrebno opraviti meritve in na podlagi rezultatov predlagati ustrezne sanacijske strategije ter znotraj letnih planov tudi konkretne sanacijske ukrepe. Na začetku bodo izvedene predvsem meritve obremenjenosti dvoriščne zemlje in materiala cest, ki vodijo mimo hiš.
|
|
Subvencije za prehrano prebivalcem v onesnaženem območju
Vezava svinca v telesu otrok je precej manjša ob redni prehrani, ki je bogata s kalcijem, železom in vitaminom C. V ta namen bo v vrtcih in šolah zagotovljena dopolnilna varovalna prehrana, ki bo pripomogla k manjši vezavi svinca v telesu otrok.
|
|
Adaptacije in pranje fasad hiš, ki so v najbolj onesnaženem območju oz. grajene iz s svincem obremenjenega materiala
Epidemiološki podatki iz sveta kažejo, da je tveganje za vnos svinca povišano v bližini stavb iz katerih se lušči barva na bazi svinca oz., da je vnos tudi večji po gradbenih delih, pri katerih se sprošča prah. Tveganje vsekakor predstavlja s svincem obremenjeni omet, ki odstopa in se lušči iz dotrajanih fasad. Ob sanaciji fasad lahko vzporedno poteka tudi energetska sanacija, ki je pomembna predvsem zaradi varčevanja z energijo in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Morda še večji problem v Zgornji Mežiški dolini je velika onesnaženost podstrešij na katerih se je s svincem obremenjenih prah lahko nabiral tudi več let. Ta prah lahko prehaja v bivalne prostore in tako povečuje tveganje za vnos. S celovitim čiščenjem podstrešij odstranimo stare zaloge prahu, novo onesnaževanje pa je precej manjše kot je bilo v preteklosti, ko je bil zrak močno obremenjen s svincem. Pred desetletji so bili izpusti industrije svinca v okolje precej večji, dnevno je vzrak šlo tudi več ton s svincem onesnaženega prahu.
|
|
Monitoring prašnih delcev v zraku
Meritve obremenitve zraka s prašnimi delci skladno z veljavnimi predpisi o monitoringu zraka. Izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). Ukrep daje osnovno informacijo o onesnaženosti zraka s težkimi kovinami in omogoča osnovno oceno novih emisij težkih kovin v okolje.
Podatki so dosegljivi na https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/.
|
|
Monitoring tal
Tla so tisti okoljski parameter, ki je s svincem najbolj obremenjen. Celovit monitoring tal bo dal sliko stanja tal na širšem območju Zgornje Mežiške doline, pomagal identificirati najbolj onesnažena območja, kjer so potrebni sanacijski ukrepi, na saniranih območjih pa tudi informacijo o uspešnosti ukrepa nadomestitve zemlje oz. preplastitve površin.
|
|
Koordinacija programa in informiranje
Redno in celovito informiranje izpostavljenega prebivalstva je ena ključnih nalog, ki je potrebna za uspešnost programa. Poleg ukrepov v okolju je nujna tudi lastna aktivnost ljudi za izvajanje ukrepov za zmanjšanje vnosa svinca v telo, kar zahteva stalno informiranje in motiviranje javnosti. Koordinacija programa skrbi, da se naloge izvajajo skladno z zastavljenim planom in da se izvaja sprotna evalvacija programa.
|
|
 |
|