SPLOŠNO O SVINCU

Svinec je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Je modrikasto bele barve, na zraku pa hitro potemni v značilno sivo. Ta težka kovina z zelo majhno trdoto in prožnostjo je odporna proti večini kislin, posebno žveplovi in klorovodikovi. Ni obstojen proti dušikovi in ocetni kislini. Od vseh stabilnih elementov ima največje atomsko število.

Svinec je zelo prilagodljiva kovina s slabo električno prevodnostjo. Je izjemno odporen na korozijo, možno pa ga je okrepiti z dodatkom manjše količine nekaterih drugih kovin.

Skozi zgodovino se je svinec uporabljal (in se ponekod še uporablja) v najrazličnejše namene. Uporabljal se je kot gradbeni material, za barvila, za cevi vodovodnih napeljav, v zlitinah v livarstvu, kositrni posodi, zobnih plombah, za spajanje materialov, kot dodatek bencinu, za uteži, šibre in krogle, akumulatorske baterije, kabelske obloge, plošče za zaščito pred radiacijo idr. V evropskih gradovih in katedralah so bile znatne količine svinca v okrasnem inventarju, strehah, ceveh in oknih.

Svinec je peta najširše uporabljena kovina (v svojem elementarnem stanju), takoj za železom, aluminijem, bakrom in cinkom. Zaloge svinca se vztrajno zmanjšujejo, cena pa raste. Vse več svinca se pridobi z reciklažo, vendar to še vedno ne zadostuje potrebam.

NEKAJ DEJSTEV O SVINCU

• Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pade na otroke, mlajše od 5 let, ki predstavljajo 12% svetovne populacije, kar 43% bolezni povezanih z okoljem. Svinec sodi ob onesnaženju zraka in vode, neprimernih higienskih pogojih in poškodbah pri nesrečah med najpomembnejše dejavnike tveganja. Pogosta so obolenja v obliki blage duševne prizadetosti, ki je posledica kontinuirane izpostavljenosti nižjim koncentracijam svinca.

• Velik del sveta (ZDA, Japonska...) poudarja pomen izvajanja preventivnih programov, ker so potrebni in učinkoviti.

• Posebej ogroženi so mlajši otroci, do 6. leta starosti, še bolj pa otroci do 3. leta starosti. Absorpcija svinca iz prebavnega trakta je pri otroci precej večja, kot pri odraslih. Pomemben del vnosa svinca pri otrocih predstavlja prenos preko prahu iz rok in igrač.

• V Zgornji Mežiški dolini je obremenjenost otrok s svincem še vedno visoka. Bivajo v onesnaženem okolju, kjer so se stoletja nalagale emisije svinca iz industrije. Bivalno okolje otrok ni varno, zato je potrebno spremljanje stanja tega okolja in kontinuirano prilagajanje preventivnih programov.

Vsebnosti svinca v krvi otrok je potrebno znižati in na ta način otrokom ponuditi možnost odraščanja v zdrave osebe. To lahko dosežemo le preko prepoznavanja nevarnosti v okolju in z izvajanjem aktivnih ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti svincu.

Svinec smo ljudje zaradi njegovih lastnosti (možnost oblikovanja, odpornost na korozijo) začeli uporabljati že zelo hitro v zgodovini, še danes so ohranjene nekatere svinčene vodovodne cevi iz časov rimskega cesarstva. Z razvojem industrije je rasla tudi poraba svinca, vzporedno z njo pa tudi koncentracija svinca v okolju. Po nekaterih ocenah se je, zaradi človekove aktivnosti, koncentracija svinca v bivalnem okolju ljudi zato povečalo tudi za 1000-krat.
 

Svinec je s svojimi toksičnimi učinki še vedno eden najpomembnejših onesnaževalcev, ki predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi, predvsem otrok. Otroci so svincu izpostavljeni v zunanjem pa tudi v domačem okolju (varstvu, vrtcu, šoli). Svinec se nalaga na površinah, zemlji, vodi, zraku v bližini rudnikov svinca, topilnic, tovarn akumulatorjev, prometnih cest... Svinec se lahko nahaja v barvah, opleskih, vodovodnih materialih, posodah, igračah, motornih gorivih, vodi.