Svinec je naravno prisotna strupena kovina, ki jo najdemo v zemeljski skorji. Njegova široka uporaba je povzročila obsežno onesnaženje okolja, izpostavljenost ljudi in s tem povezane javnozdravstvene probleme po celem svetu.
Zaradi splošne uporabnosti (barve, baterije, cevi, strelivo, nakit, glazure, kristal, uteži, itd.) smo svinec skozi leta iz rudišč prenesli v bivalno okolje ljudi. Predvsem območja okoli rudnikov in topilnic svinca so z njim močno obremenjena. Na teh območjih se je večina svinca deponirala v zgornji plasti tal, kjer vztraja dolga leta in predstavlja potencialen vir za ponovne emisije v okolje in izpostavljenost prebivalstva.
Majhni otroci so še posebej občutljivi na toksične učinke svinca in lahko utrpijo trajne škodljive vplive na zdravje, zlasti na razvoj centralnega živčnega sistema. Razlogi za večje tveganje pri otrocih so: Večja izpostavljenost, saj na enoto telesne teže popijejo več vode, pojedo več hrane in dihajo več zraka kot odrasli. Absorpcija hrane in s tem svinca je pri otrocih večja – otrok absorbira okoli 40 % svinca, odrasel le okoli 10 %. Otroci več svinca zaužijejo tudi zaradi vedenjskih značilnosti (veliko zadrževanja v zunanjem okolju, aktivnosti rok v usta, igra v zemlji in pesku in manjša pozornost na osebno higieno). Večja občutljivost zaradi hitre rasti in razvoja ter posledične dovzetnosti na različne kemične in fizikalne dejavnike. Izpostavljenost svincu v prvih letih življenja, ko se možgani in živčni sistem še razvijajo, lahko vodi do njihovih nepopravljivih okvar. Pri otrocih namreč možgansko – žilna pregrada (bariera) še ni v celoti razvita, zato lahko svinec prosto vstopa v možgane. Prav tako velja, da se učinki svinca na krvotvorni sistem in živčevje pri otrocih pojavijo pri nižji koncentraciji kot pri odraslih. Otrokova presnova je v prvih 12 mesecih starosti nezrela, posledično ima telo manjšo sposobnost razstrupljevanja in izločanja kemikalij (med drugimi tudi svinca). Pri otrocih se bolj pogosto pojavlja pomanjkljivo (deficitarno) uživanje, na primer železa ali vitamina D, kar dodatno pospeši absorpcijo svinca iz prebavnega trakta. Otroci imajo pred sabo še praktično vso življenje in svinec se lahko skozi leta nalaga in kasneje v življenju vodi do pojava kroničnih obolenj.
Zato je zelo pomembno, da predvsem pri otrocih preprečimo izpostavljenost svincu (in drugim potencialno toksičnim elementom). Ker so vir svinca v nekdanjih industrijskih pokrajinah predvsem onesnažena tla, želimo preprečiti stik otrok s tlemi. V prvi meri moramo ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti otrok izvajati na njim namenjenim površinah, kjer se pričakuje, da se bodo več zadrževali in prihajali v stik z okoljem. Ene najpomembnejših takšnih površin so otroška igrišča. Le ta je treba urediti tako, da bo stik z onesnaženim okoljem tam manj verjeten in bodo vzpostavljeni pogoji, da otroci oz. njihovi starši vzdržujejo primeren nivo osebne higiene.
Ta priporočila so dodatek usmeritvam iz publikacije in brošure za ureditev otroških igrišč »Varno otroško igrišče«, ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo ob sodelovanju Tržnega inšpektorata RS in Zdravstvenega inšpektorata RS in sta dostopni na spletnih povezavah:
in
Dokumenti sem med sabo ne izključujejo in v pripravi projekta za ureditev igrišča ter pri sami izvedbi morate upoštevati priporočila obeh dokumentov.
Splošne zahteve za ureditev igrišča na območjih, kjer so tla onesnažena s potencialno toksičnimi elementi (npr. svincem), so sledeče:
- podlaga igrišča mora biti urejena tako, da pri igri ne pride do stika otrok z onesnaženimi tlemi;
- pod obremenjenimi površinami (pod igrali) mora biti podlaga urejena tako, da zdrži večjo obremenitev in ohranja to funkcijo dlje časa. Predlagamo umetne odporne podlage (npr. tartan);
- pohodne poti na igrišču naj bodo utrjene (asfalt, tlakovci, tartan, …). Prašenje naj bo preprečeno na celotni površini igrišča;
- v peskovnikih naj bo namenski pesek za igro otrok, stik z originalnimi tlemi naj bo preprečen, tla okoli peskovnika pa utrjena;
- na igrišču oziroma ob njem naj bo nameščena pipa s tekočo pitno vodo. Ureditev naj bo taka, da bo možno umivanje (umazanih) rok in igrač, ter urejen odtok, da pod pipo in v njeni neposredni okolici ne bo blatnih površin. (Priporočamo, da se v okviru igrišča uredi tudi pitnik vode (lahko ločen priključek na istem mestu), ki bo omogočal uporabnikom igrišča enostavno varno in higiensko pitje vode. Z vidika dobrega fizičnega in psihičnega delovanja telesa je potreben zadosten vnos tekočin in najbolj priporočeno je pitje vode.)
Poleg splošnih predlogov dodajamo še nekaj specifičnih napotkov za ureditev igrišč:
- Predlogi za ureditev travnatega igrišča (Povzeto po predlogih za sanacijo igrišč vrtcev v Zgornji Mežiški dolini, ki jih je pripravil Infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerza v Ljubljani)
Na ta način se navadno urejajo večja igrišča v krajih in okolici vrtcev. Našteta priporočila so osnovna, sam projekt pa mora natančneje določiti uporabljene materiale in upoštevati dodatne ukrepe za ustrezno postopanje pri delu in odstranitev onesnažene zemljine.
- Pregled tal in ocena onesnaženosti tal, izkop onesnaženega dela oz. do globine, ki omogoča ureditev (40 cm) nove travnate površine oz. druge neutrjene površine. Vedeti moramo, da nevarne snovi v večji globini ne prihajajo v stik z otroci in jih ni potrebno odstranjevati, moramo pa preprečiti, da bi jih premaknili bližje površini in preprečiti njihov vpliv na površino. Kjer je predvidena ureditev novih zelenih površin, predlagamo sledečo razporeditev plasti:
- 0 – 3 cm travni tepih;
- 3- 10 cm humozna strukturna zemljina;
- 10 – 30 cm manj humozna ali mineralna zemljina z dobro izraženo strukturo,
- 30 – 40/50 cm gramoz, velikost (0 do 30 – oz. 0 do 50 mm, ki služi kot tamponska plast); opcijsko tudi polprepustna folija nad gramozno plastjo.
- Za vzpostavitev zelenic na igrišču je potrebno uporabiti neonesnaženo zemljino v skladu z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11, in 44/22 – ZVO-2). Zgornja plast mora imeti lastnosti, ki omogočajo uspešno rast travne podlage.
Na igrišču so običajno prisotna tudi drevesa, ki dajejo kakovostno senco. Pri odkopu zemlje ob drevesih je potrebna posebna pazljivost in ročna odstranitev zemljine. Neposredno pod drevesom zemljine ni možno zamenjati v celoti. Kjer onesnažene zemlje pod drevesi ni možno v celoti odstraniti, predlagamo izgradnjo podestov, da se prepreči neposredni stik s tlemi.
Površine ob in pod igrali (gugalnice, plezala), ki so najbolj izpostavljene eroziji in teptanju, je priporočljivo prekriti z različnimi naravnimi ali umetnimi materiali (prod, pesek, podlage iz umetne mase, …), ki preprečujejo stik z golimi tlemi oz. zemljo.
- Na igrišču je potrebno stalno vzdrževati dobro zatravljene površine. V kolikor na določenih delih igrišča trava ne uspeva, se pojavljajo gole površine in prihaja do prašenja, predlagamo, da se površine prekrijejo z ustreznim materialom za igro otrok.
2. Varnostni ukrepi pri izvajanju odkopa: Izvajalec mora preprečiti prašenje ob izkopu in prevozu zemljine in zagotoviti varnost delavcev. Pri izkopu zemljine je potrebno upoštevati Uredbo o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Ur.l. RS 21/11, 197/21 in 44/22 – ZVO-2). Odkop zemljine mora potekati pri optimalni vlažnosti tal. Če izkop poteka po daljšem suhem obdobju, je potrebno tla pred izkopom zaliti z ustrezno količino vode. Bolje je, da namakanje poteka počasi in daljši čas. Vlažnost tal v veliki meri zmanjša prašenje ob izkopu.
- Predlogi za ureditev igrišča z drugo utrjeno podlago
V določenih primerih se zdi, da je ureditev ustrezne travnate podlage prezahteven zalogaj. Predvsem, ko gre za manjša igrišča in je nadzor nad stanjem površine zahtevnejši, lahko razmišljamo o alternativnih rešitvah. V takih primerih je bistvena ureditev podlage, ki učinkovito preprečuje stik z avtohtonimi tlemi, obenem pa nudi otrokom za igro primerno podlago. Tovrstna igrišča so praktična za manjša naselja, prednost ureditve pa je tudi možnost večkratne uporabe enotnega projekta. Takšna igrišča naj bodo urejena upoštevajoč naslednja pravila:
- območje igrišča naj bo jasno označeno in ločeno od okolice;
- med originalnimi tlemi in podlago igrišča mora biti urejen tamponski sloj;
- podlaga igrišča naj bo iz materiala, ki ublaži padce, je trpežna in jo je možno učinkovito čistiti. Primerne so podlage na osnovi gume (npr. tartanske plošče, vlita masa).
Pri urejanju igrišča ne smemo pozabiti na osnovni namen – preprečitev izpostavljenosti otrok potencialno toksičnim elementom, možnost ustreznega vzdrževanja osebne higiene in ustvarjanje pogojev za varno igro otrok.
