Osnova pri skrbi za lastno zdravje je dobro poznavanje tveganja. Če ne vemo, kaj zdravje ogroža, tudi ukrepati ne moremo. Prisotnost svinca v Mežiški dolini predstavlja nevarnost in če želimo, da je tveganje za zdravje čim manjše, je ključna preprečitev izpostavljenosti svincu. V Mežiški dolini glavni vir vnosa svinca v telo predstavlja onesnažen droben prah, ki ga vdihnemo ali zaužijemo. Iz tega prahu se svinec v telesu veže in škodi zdravju. Ključni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti so tako tisti, ki vodijo v zmanjšanje količine drobnega prahu in njegove mobilnosti. Mednje uvrščamo:
Mokrenje cest (utrjenih površin)
Z ukrepom mokrenja prah deloma odstranimo s površin, deloma pa ga navlažimo, s čimer dosežemo, da se veže v večje skupke oziroma se v manjši meri dviga s tal in raznaša po prostoru.
Menjava (prekrivanje) onesnaženih tal
Tla predstavljajo pomemben vir svinca in vsaj zgornja plast je s potencialno toksičnimi elementi močno obremenjena. Iz takšnih tal se dviga onesnažen prah, ob igri na takšnih tleh pa otroci svinec tako vdihavajo, kot tudi preko rok neposredno vnašajo v usta. Pomemben ukrep je, da takšna tla odstranimo oz. pokrijemo, s čimer preprečimo prašenje in neposreden stik z njimi, s tem pa tudi izpostavljenost otrok onesnažilom.
Prekrivanje makadamskih površin
Makadamska cestišča so, zaradi neprimernih praks, močno obremenjena s potencialno toksičnimi elementi. V primeru obremenitve takšnih tal (vožnja, hoja, tek), se s površin dviga droben onesnažen prah, ki ga vdihnemo ali pojemo, prenese pa se lahko tudi v bližnje bivalne prostore.
Prekrivanje golih tal
Sajenje trave, urejanje grmičevja in uvedba pregrad iz umetnih mas so nekateri izmed ukrepov, s katerimi zmanjšamo dvigovanje prahu s tal, s tem pa izpostavljenost ljudi drobnemu prahu, onesnaženemu s svincem. Hkrati preprečijo stik otrok z onesnaženimi nezaščitenimi tlemi.
