O svincu

V manjših količinah je svinec naravno prisoten v tleh skoraj povsod. Zaradi človekove rabe, zlasti zaradi rudarjenja, taljenja rude, livarstva, so na določenih območjih njegove koncentracije v okolju povečane. Največja stopnja onesnaženosti s svincem se na Koroškem pojavlja v Zgornji Mežiški dolini, predvsem na območju Žerjava, in je posledica vztrajanja svinca v okolju in zgornjih plasteh tal zaradi zgodovinske onesnaženosti in nadaljevanja onesnaženosti zaradi sekundarne predelave svinca. Avgusta leta 2023, ko so Koroško regijo prizadele obsežne poplave, je del materiala in s tem tudi onesnaženja s svincem preneslo tudi na poplavljena območja tekom celotne Mežiške doline (Mežica, Prevalje, Ravne) in vse do občine Dravograd.

Najpomembnejši vir svinca pri odraslih posameznikih, ki niso poklicno izpostavljeni, je hrana, predvsem rastlinskega izvora, vzgojena na območjih, kjer so tla onesnažena s svincem. Posebno tveganje predstavljajo širokolistna zelenjava (solata, špinača), paradižnik in gomoljnice (rdeča pesa, korenje, krompir), pridelani na onesnaženem območju. V izogib vnosu svinca v telo se v ta namen priporoča menjava zemlje na domačem vrtu, prav tako velja pravilo, da vso (doma pridelano in kupljeno) sadje in zelenjavo pred zaužijem operemo pod zadostno količino tekoče vode.

Škodljivi vplivi izpostavljenosti svincu na zdravje so bolj izraziti za mlajše otroke (predvsem do sedmega leta starosti) kot starejše otroke in odrasle, saj se njihova telesa še vedno razvijajo in rastejo. Absorpcija svinca iz hrane pri otrocih znaša 40 % (10 % pri odraslih), prav tako otroci glede na njihovo telesno težo popijejo več vode, pojedo več hrane in dihajo več zraka kot odrasli, s tem pa v telo vnesejo večjo količino svinca na enoto telesne teže. Večino časa preživijo v zunanjem okolju, zato je njihova higiena rok večkrat pomanjkljiva. Otrokova presnova je nezrela, kar posledično pomeni manjšo možnost razstrupljevanja in izločanja kemikalij. Ker so otroci šele na začetku njihove življenjske poti, se svinec ob dolgotrajni izpostavljenosti nalaga v telesu in kasneje v življenju vodi do pojava kroničnih obolenj. Posledično so otroci ciljna skupina, ko govorimo o izvajanju ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti svincu, in tudi tisti, pri katerih spremljamo vsebnost svinca v krvi, saj lahko ob pravočasni prepoznavi povišanih vrednosti z ustreznim ukrepanjem preprečimo pojav zdravstvenih težav kasneje v življenju.

Poleg otrok med skupine z večjim tveganjem uvrščamo tudi nosečnice in doječe matere. Posteljica je organ, ki med nosečnostjo predstavlja varovalo ploda, a žal ne prepreči prenosa nevarnih težkih kovin, med njimi tudi svinca, na plod. Zaradi hormonskih sprememb se med nosečnostjo svinec sprošča v krvni obtok matere iz usedlin v kosteh in zobeh (kjer se je skozi leta kopičil) in skozi popkovnico prehaja do ploda. Ker je svinec nevrotoksična kovina, lahko izpostavljenost svincu med prenatalnim in poporodnim razvojem povzroči resne okvare ploda in tudi razvoj motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) pri razvijajočem se otroku.

Ustrezna prehrana je eden izmed pomembnejših varovalnih ukrepov za zmanjšanje vsebnosti svinca v krvi. Z redno in raznoliko prehrano lahko učinkovito zmanjšamo prevzem svinca iz prebavil v kri. Pomembno je, da obroke enakomerno razporedimo preko celega dne in uživamo čim več živil, bogatih z železom, kalcijem in vitaminom C. Vitamine in minerale lahko v zadostni meri zaužijemo z raznoliko prehrano, zato njihovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil za zdrave posameznike ni potrebno. Pomembno je, da dnevno uživamo zadostne količine sadja in zelenjave, ne smemo pa pozabiti niti na meso in mlečne izdelke, ki predstavljajo pomemben vir kalcija in železa. Za ohranjanje zdravja je pomembno, da je naša prehrana sestavljena iz vseh treh vrst makrohranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), kot tudi mikrohranil, med katera med drugim prištevamo zgoraj navedene vitamine in minerale.

Čeprav tega še ne zaznamo v obliki zdravstvenih težav, je neizpodbitno dejstvo, da je vsaka prisotnost svinca v telesu škodljiva in pušča dolgotrajne posledice na zdravju in delovanju številnih organskih sistemov. Učinki svinca so lahko akutni ali kronični, pri čemer smo danes priča predvsem slednjim – ti so problematični ravno zato, ker vpliva na zdravje dolgo ne prepoznamo, ko ga, pa so posledice praviloma že nepopravljive. Svinec vpliva tako na centralni živčni sistem (duševna zaostalost, hiperaktivnost, motnje vedenja, druge razvojne motnje), kot tudi na krvotvorni sistem (anemija), srčno – žilni sistem (visok krvni tlak), imunski sistem (motnje delovanja imunskega sistema – slabša odpornost in avtoimunske bolezni), sečila (ledvična okvara), okostje (Pagetova bolezen) in rodila (slabša plodnost, disfunkcija semenčic). Povzroča tudi zaplete in neugodne izide v nosečnosti ter vpliva na razvoj ploda.