Kje in kako smo svincu izpostavljeni?
Svincu iz okolja smo v manjši meri izpostavljeni vsi, v večjem deležu pa posamezniki, ki bivajo na območjih, kjer so koncentracije svinca v okolju večje. Poleg izrazito izpostavljene skupine ljudi, ki prihajajo v stik s svincem pri opravljanju svojega poklica, so bolj izpostavljeni tudi posamezniki, ki živijo v bližini obratov za pridobivanje in predelavo svinca, prebivalci starejših hiš, pri gradnji katerih je bil uporabljen svinec (svinčene cevi, svinčene barve, svinčen pesek), in ljudje, ki živijo v bližini prometnih (predvsem makadamskih) cest. Slaba lastnost svinca je njegova vztrajnost v okolju, saj lahko v zgornjih plasteh zemlje ostane več sto let. Svinec se pojavlja v prahu, zemlji, vodi, hrani in zraku, možen pa je tudi njegov prenos z matere na plod.
ZRAK
Vir svinca v zraku so večinoma manjši delci, ki se prenašajo na večje razdalje. Ti delci v telo vstopajo preko dihal, nekoliko večji tudi preko prebavil. Koncentracije svinca v notranjem so navadno precej nižje, kot v zunanjem zraku. Približno tretjina svinca, ki ga v telo vnesemo preko zraka, se veže v kri. Glede na izmerjene koncentracije svinca v zraku v Mežiški dolini ta vsaj teoretično ne predstavlja pomembnega vira vnosa svinca v telo. Ob tem je potrebno upoštevati, da otroci zrak vdihujejo nižje ob zemlji, kjer je delcev pričakovano več, saj se le ti dvigujejo z onesnaženih tal. Prav tako je na nekaterih lokalno omejenih območjih (tla ob vrtnih delih, makadamske površine, na katerih se otroci igrajo) prašenje izrazito večje, zato je v tem primeru tudi vnos svinca preko prahu iz zraka lahko bistveno povečan.
VODA
Povišane koncentracije svinca v pitni vodi so posledica raztapljanja materiala omrežja (spojev in cevi). Svinec se iz materialov intenzivno izloča, če so ti v stiku z mehkejšo vodo z nižjim pH (kislo vodo). V takih primerih se koncentracija svinca v vodi, v primeru zadrževanja vode v omrežju, veča. Vnos svinca v telo znižamo tako, da vodo pred zaužitjem nekaj časa pustimo teči iz pipe. Posebno pozornost moramo nameniti vodi, ki jo uporabimo za pripravo prehranskih nadomestkov za otroke – v primeru obremenjenosti vodovodne vode s svincem, je priporočena uporaba ustekleničene vode. Na območju Mežiške doline meritve ne kažejo na prisotnost svinca v pitni vodi iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, kar pa žal ne izključuje možnosti, da je v vodi prisoten svinec, ki se izloči iz materialov, ki so v interni napeljavi objektov. Možna je tudi prisotnost svinca v vodi iz manjših virov, namenjenih individualni oskrbi objektov s pitno vodo. V teh primerih je priporočeno izvesti analize vode na prisotnost svinca.
PREHRANA
Prehrana predstavlja pri nepoklicno izpostavljenih odraslih najpomembnejši vir vnosa svinca v telo. Problem predstavljata predvsem pridelava in uživanje hrane na močno onesnaženih območjih, kjer je vnos svinca v telo preko prehrane lahko močno povečan. Pri pridelavi rastlin na s svincem močno obremenjeni zemlji, svincu nismo izpostavljeni zgolj preko zaužitja rastlin, ki na takih tleh rastejo, ampak tudi preko zemlje, ki se na živilih nabere. Dobro pranje lokalne zelenjave je zato ključen ukrep.
ZEMLJA
Zemlja je pomemben vir izpostavljenosti svincu. Svinec se v največji meri nalaga v zgornji plasti zemlje, od koder se nato prenaša v okolje. V povezavi z onesnaženo zemljo je pomemben vir izpostavljenosti svincu prah. Droben prah, ki ga lahko otroci v telo vnesejo preko dihal in prebavil, se največkrat dviguje iz onesnaženih golih tal, v določeni meri je tudi posledica izpustov industrije in kurišč v zrak. Onesnažena zemlja in prah skupaj predstavljata najpomembnejši delež vnosa svinca v telo pri otrocih (tudi do 50 %). V Zgornji Mežiški dolini so meritve pokazale visoke koncentracije svinca v zemlji in prahu, ki presegajo kritične mejne vrednosti, na nekaterih lokacijah tudi za večkratni faktor, onesnaženje pa je lahko prisotno tudi na drugih območjih vzdolž toka reke Meže. Poseben problem predstavlja široka uporaba močno obremenjenega gradbenega materiala. Rudniški odpad (halda) se je hitro izkazal za uporaben gradbeni material, na tej osnovi pa je zraslo celo podjetje. Na ta način je močno obremenjen odpadni material našel pot v fasade objektov, ceste in dvorišča. Pri mehanskih obremenitvah se na takih območjih tvori droben prah, ki vstopa v telo preko dihal in prebavil.
POKLICNA IZPOSTAVLJENOST
V Zgornji Mežiški dolini je močno razvita industrija proizvodnje akumulatorskih baterij. Izpostavljenost tam zaposlenih delavcev svincu je precej večja, kot pri ostali populaciji. Tudi na delavnem mestu sta glavna vira izpostavljenosti svincu zrak in prah, seveda pa vsakodnevna večurna izpostavljenost pomeni skupno precej večji vnos svinca. Dodatno ogroženi so delavci, ki hkrati v onesnaženem okolju tudi prebivajo.
Kako svinec vstopi v telo?
Svinec v telo vstopa po različnih poteh, največkrat z zaužitjem preko prebavil in z vdihavanjem skozi dihala, redkeje preko kože. Po vstopu v kri se nakopiči v eritrocitih in razporedi v jetra, ledvice, kosti, lase in zobe. Razpolovna doba svinca v krvi je 21 do 50 dni, v kosteh od 20 do 30 let. Iz telesa se svinec odstrani predvsem z urinom, manj z blatom, znojem, slino in materinim mlekom.
Kako svinec vpliva na naše zdravje?
Svinec v telesu nima koristne funkcije, vsaka njegova prisotnost je škodljiva. Učinki na telo so lahko akutni, danes pa so pomembni predvsem kronični nevrotoksični (prizadetost živčnega sistema) učinki. Med akutnimi učinki je najbolj značilna encefalopatija, ki se lahko pojavi pri koncentraciji svinca nad 800 μg/l.
Svinec ima negativne učinke na zdravje vseh organskih sistemov, saj so mehanizmi strupenega delovanja svinca skupni vsem tipom celic, poleg tega se svinec po telesu dobro porazdeli. V epidemioloških raziskavah najbolj proučevani zdravstveni izidi zajemajo učinke na nevrološki, srčno-žilni, hematološki in imunski sistem, na sečila (predvsem ledvice) ter reprodukcijo in razvoj ploda in otroka.
Vse vplive svinca na telo prikazuje spodnja slika:
Kronično zastrupitev s svincem lahko prepoznamo po kliničnih znakih kot so utrujenost, slabokrvnost, motnje vedenja, motnje razpoloženja, motnje psihomotoričnih funkcij, prezgodnji porodi, okvare ledvic in okvare kostnega sistema.
