Otroci do sedmega leta starosti predstavljajo eno izmed skupin z največjim tveganjem za pojav negativnih posledic na zdravje ob izpostavljenosti toksičnim kovinam, med katere uvrščamo tudi svinec.
Razlogi za večjo ogroženost otrok:
- Večja izpostavljenost: Otroci so na enoto telesne teže in telesno površino škodljivim agensom bolj izpostavljeni kot odrasli. Glede na njihovo telesno težo popijejo več vode, pojedo več hrane in dihajo več zraka kot odrasli. Absorpcija hrane in s tem svinca je pri otrocih večja – otrok absorbira okoli 40 % svinca, odrasel le okoli 10 %. Otroci več svinca zaužijejo tudi zaradi vedenjskih značilnosti (veliko zadrževanja v zunanjem okolju, aktivnosti rok v usta, igra v zemlji in pesku in manjša pozornost na osebno higieno).
- Večja občutljivost zaradi rasti, razvoja in telesnih posebnosti: Otroci (tudi že v prenatalnem obdobju) so zaradi hitre rasti in razvoja še posebej občutljivi na različne kemične in fizikalne dejavnike. Izpostavljenost svincu v prvih letih življenja, ko se možgani in živčni sistem še razvijajo, lahko vodi do njihovih nepopravljivih okvar. Pri otrocih namreč možgansko – žilna pregrada (bariera) še ni v celoti razvita, zato lahko svinec prosto vstopa v možgane. Prav tako velja, da se učinki svinca na krvotvorni sistem in živčevje pri otrocih pojavijo pri nižji koncentraciji kot pri odraslih.
- Nezrel metabolizem: Otrokova presnova je v prvih 12 mesecih starosti nezrela, posledično ima telo manjšo sposobnost razstrupljevanja in izločanja kemikalij (med drugimi tudi svinca).
- Prehranski deficiti (primanjkljaji): Pri otrocih se bolj pogosto pojavlja pomanjkljivo (deficitarno) uživanje, na primer železa ali vitamina D, kar dodatno pospeši absorpcijo svinca iz prebavnega trakta.
- Dolgotrajna izpostavljenost in podlaga za prihodnost: Otroci imajo pred seboj še mnogo let življenja, v katerih se lahko, v primeru, da ne sprejmemo ustreznih ukrepov, svinec ob dolgotrajni izpostavljenosti nalaga v telesu in kasneje v življenju vodi do pojava kroničnih obolenj. Po drugi strani je v primeru pravočasnega ukrepanja dolgoročne posledice pri otrocih mogoče preprečiti.
Poleg otrok med skupine z večjim tveganjem uvrščamo še nosečnice, doječe matere in posameznike, ki so svincu poklicno izpostavljeni.
